Spominska stran

Seznam prižganih sveč za osebo Senta Lončar. Vabimo vas, da svečo prižgete tudi vi.

Prižgi svečo

Od:
PETRA VALJAVEC
26. 9. 2022, 20:58
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Mami moja, počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
25. 9. 2022, 21:46
Ni začetka, nič se ne konča, ni razlogov za skrbi, sva jaz in ti, smo mi. skupaj smo. Ljuba mami, počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
22. 9. 2022, 21:07
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. Ljuba mami, počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
21. 9. 2022, 21:56
Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselila si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja, izpila grenki kelih si do dna v življenju svojega, odkar utihnil je tvoj glas žalost, bolečina domujeta pri nas. Mami, pogrešamo te..
Od:
PETRA VALJAVEC
19. 9. 2022, 21:45
Veš, da je vse tako kot je bilo. v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši … Mami moja, ko bi ti vedela kako te pogrešamo..
Od:
PETRA VALJAVEC
17. 9. 2022, 22:01
Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem se zaman … Zakaj te več ni? Le spomin še živi … Tega razdalja ne rani … Mami, tako zelo te pogrešam..
Od:
PETRA VALJAVEC
16. 9. 2022, 18:08
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni …
Od:
PETRA VALJAVEC
15. 9. 2022, 21:08
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. Ljuba mami, pogrešam te.
Od:
PETRA VALJAVEC
14. 9. 2022, 21:14
Šele ko nam smrt spodreže korenine, se zavemo, kako zelo smo jih imeli radi in kako zelo jih bomo pogrešali. Ljuba mami, pogrešamo te...Zelo. Počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
13. 9. 2022, 21:59
Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Mami moja, pogrešam te.
Od:
PETRA VALJAVEC
12. 9. 2022, 21:01
Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. Mami, počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
10. 9. 2022, 18:35
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si!
Od:
PETRA VALJAVEC
10. 9. 2022, 18:33
Visoko ponese te oblak neba, daleč odplove te val morja, tja, kjer duša tvoja je doma. Ljuba mami, počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
9. 9. 2022, 12:56
Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. Ljuba mami, počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
9. 9. 2022, 10:18
Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz... kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas... Mami, pogrešamo te... Nič ni več kot je bilo...
Od:
PETRA VALJAVEC
8. 9. 2022, 20:27
Solze žalost naj blažijo a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo na svetu puščajo sledi. Mami, vedno boš v naših srcih...
Od:
PETRA VALJAVEC
7. 9. 2022, 16:45
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. Ljuba mami, pogrešamo te... Počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
3. 9. 2022, 21:20
Končane skupne so poti … v spominu so ostale, kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani … Mami, vedno boš v mojem srcu..
Od:
PETRA VALJAVEC
1. 9. 2022, 21:12
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube in skrbne mame, nihče nam ne more več vrniti. Mami, počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
31. 8. 2022, 15:45
Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman … Zakaj te več ni? Le spomin še živi … Tega razdalja ne rani … Mami moja, počivaj v miru. Vedno boš v mojem srcu.
Od:
PETRA VALJAVEC
28. 8. 2022, 16:55
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Mami, nikoli ne bomo pozabili naših skupnih let... Rade te imamo.. Tvoje Dea, Petra, Barbara
Od:
PETRA VALJAVEC
28. 8. 2022, 16:52
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni … Mami, vse je drugače odkar te ni... Počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
27. 8. 2022, 16:23
Iz silne sle tostranstva, brez sanj, ki strah rode, zahvalimo božanstva, katerakoli že, da čas se vsem izteka, da smrt skonča človeka, da najbolj trudna reka izlije se nekje … Mami, pogrešamo te... Počivaj v miru... Enkrat se snidemo spet..
Od:
PETRA VALJAVEC
25. 8. 2022, 18:53
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni … Ljuba mami, ko bi ti vedela kako zelo te pogrešamo... Počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
21. 8. 2022, 23:29
Šele ko nam smrt spodreže korenine, se zavemo, kako zelo smo jih imeli radi in kako zelo jih bomo pogrešali. Mami moja, veš kako te vse tri pogrešamo ???? Počivaj v miru...
Od:
PETRA VALJAVEC
18. 8. 2022, 17:40
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lest na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj. Mami, danes mineva leto in pol, kar te ni več med nami... Pogrešamo te.... Tvoje Dea, Petra, Barbara
Od:
PETRA VALJAVEC
18. 8. 2022, 1:04
Za vedno si zatisnila oči. Mislili smo, saj samo spiš. A tebe nič in nihče več ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi. Ljuba mami počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
18. 8. 2022, 1:02
Praznina, neizmerna bolečina, naj vsaj malo popusti, ko solza se v očeh zaiskri. Mami moja, neizmerno te pogrešam.. Počivaj v miru..
Od:
PETRA VALJAVEC
13. 8. 2022, 22:28
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Mami, enkrat se snidemo spet..
Od:
PETRA VALJAVEC
13. 8. 2022, 22:27
Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman … Zakaj te več ni? Le spomin še živi … Tega razdalja ne rani … Mami , pogrešamo te.. Počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
12. 8. 2022, 19:13
Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman … Zakaj te več ni? Le spomin še živi … Tega razdalja ne rani … Mami, tako zelo te pogrešamo...
Od:
PETRA VALJAVEC
7. 8. 2022, 18:05
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, Je večno in nikdar ne more umreti. Mami, vedno boš v naših srcih. Počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
7. 8. 2022, 18:04
Šele ko nam smrt spodreže korenine, se zavemo, kako zelo smo jih imeli radi in kako zelo jih bomo pogrešali. Mami moja, le kako se naj naučimo živeti brez tebe ? Neizmerno te pogrešamo... Tvoje Dea, Petra, Barbara
Od:
PETRA VALJAVEC
6. 8. 2022, 19:22
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Mami, kdaj bom dojela, da te ni več z nami ????
Od:
PETRA VALJAVEC
5. 8. 2022, 22:01
V šumenju vetra, slišim tvoj glas. V šopku cvetja, vidim obraz. Senca spomina, in bolečina, oboje se v dušo zajeda … Mami moja, počivaj v miru..
Od:
PETRA VALJAVEC
5. 8. 2022, 22:00
Končane skupne so poti … v spominu so ostale, kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani … Mami moja, kako zelo te pogrešam..
Od:
PETRA VALJAVEC
4. 8. 2022, 20:22
Ni smrt tisto kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mami moja, počivaj v miru..
Od:
PETRA VALJAVEC
4. 8. 2022, 20:21
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Mislim na naša skupna, lepa leta.. Mami, tako zelo te pogrešamo...
Od:
PETRA VALJAVEC
30. 7. 2022, 19:45
Kakor valovi na obalni prod tako trenutki naši v nič hite; val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim vsi slede. Mami moja, pogrešamo te. Zelo, neizmerno.... Počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
27. 7. 2022, 18:50
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … Mami moja, pogrešam te. Počivaj v miru,
Od:
PETRA VALJAVEC
24. 7. 2022, 23:15
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, Je večno in nikdar ne more umreti. Mami moja, počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
20. 7. 2022, 18:43
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Mami moja, ko bi ti vedela kako nam manjkaš... Počivaj v miru...enkrat se snideva spet..
Od:
PETRA VALJAVEC
20. 7. 2022, 18:42
Veš, da je vse tako kot je bilo. v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši … Mami, tako zelo te pogrešam...
Od:
PETRA VALJAVEC
16. 7. 2022, 17:51
V šumenju vetra, slišim tvoj glas. V šopku cvetja, vidim obraz. Senca spomina, in bolečina, oboje se v dušo zajeda … Mami moja, kako te pogrešam...
Od:
PETRA VALJAVEC
11. 7. 2022, 22:09
Praznina, neizmerna bolečina, naj vsaj malo popusti, ko solza se v očeh zaiskri. Ljuba mami, kako zelo nam manjkaš.. Počivaj v miru.
Od:
PETRA VALJAVEC
11. 7. 2022, 22:08
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. Mami moja, pogrešam te.
Od:
PETRA VALJAVEC
5. 7. 2022, 20:28
Življenje je minilo... Spomine prelepe je pustilo, ne pusti, da bi ugasnilo, čeprav je minilo... Mami, nič ni več, ko t je bilo... Pogrešamo te .
Od:
PETRA VALJAVEC
5. 7. 2022, 20:26
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Nasledila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč. Ljuba mami, kako te pogrešamo...
Od:
PETRA VALJAVEC
3. 7. 2022, 23:08
Ni začetka, nič se ne konča, ni razlogov za skrbi, sva jaz in ti, smo mi. skupaj smo. Ljuba mami, manjkaš nam...
Od:
PETRA VALJAVEC
3. 7. 2022, 23:07
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. Mami moja, pogrešam te..

601–650 / 974