Spominska stran

Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin

12. 10. 1889

14. 1. 1950

Kraj rojstva:

Celje

Kraj smrti:

Pečovnik

Kraj pokopa:

Svetina

Zadnje prižgane sveče:

Peter Napret
anonimna oseba
anonimna oseba

Prižgi svečo

Goreče sveče:

Št. dni gorenja:

Pokojno osebo dodal:

Peter Napret

Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin

Alma Karlin je bila pisateljica, lingvistka, etnologinja, slikarka, teozofinja, glasbenica in novinarka. Njena mati je bila učiteljica Vilibalda Miheljak (Celje) in njen oče Jakob Karlin (Tuncovec), upokojeni major avstroogrske vojske. Pri osmih letih ji je umrl oče za jetiko. Imela je težave s hojo in je bila s 13. leti večkrat operirana. Z 18. leti je v Gradcu položila izpite za učiteljico nemščine, francoščine in angleščine. Odšla je v London in leta 1914 napravila izpite za Society of Arts v osmih jezikih (švedščina, danščina, norveščina, Italijanščina, španščina, ruščina, angleščina in francoščina). Kasneje se je učila tudi perzijščino, kitajščino, japonščino, hebrejščino, sanskrt in egipčanske hieroglife. Učila se je tudi risanja in slikanja. Preživljala se je s poučevanjem jezikov, v glavnem Azijce, pri katerih se je srečala s teozofijo in je postala članica Londonskega teozofskega društva. Nekaj mesecev je preživela v Parizu, kjer je poslušala predavanja na College de France in na Sorboni. Učila se je tudi branja z dlani. V Londonu se je spoznala s sinom kitajskega mandarina Hsi Sing Jung Lungom, se z njim zaročila, vendar se z njim zaradi nasprotovanja matere ni poročila. Ob začetku prve svetovne vojne je iz Anglije morala oditi na Norveško in Švedsko, od koder se je leta 1919 vrnila v Celje, kjer je ustanovila šolo za jezike. Leta 1919 je objavila svoj prvi roman in se odpravila na potovanje okrog sveta. Potovala je vse do leta 1928 in prepotovala Južno in Severno Ameriko, Daljni vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. V časopisih in revijah (Cillier Zeitung, Neue Illustrierte Zeitung in Der deutsche Bergknappe in drugod) je objavljala zapise s svojih potovanj. S svojimi knjigami, ki so izšle v številnih jezikih, se je med leti 1928 in drugo svetovno vojno mednarodno uveljavila. V Celju je uredila v svojem stanovanju zbirko predmetov s potovanj in o njih tudi predavala. Leta 1932 je Alma obiskala Stockholm in se tam srečala s slikarko Theo Schreiber Gammelin, se z njo sprijateljila, tako da se je slikarka preselila v Celje in bila njena osebna tajnica. V Stockholmu se je srečala tudi z nobelovko, pisateljico Selmo Lagerlöf, ki je Almo M. Karlin predlagala za Nobelovo nagrado za književnost za delo Laterna smrti. Po letu 1934 se je Alma Karlin preusmerila k okultizmu. 1937. leta je pri njej našel zatočišče nemški novinar Hans Joachim Bonsack, ki ga je Hitler preganjal zaradi domnevne vpletenosti v enega od atentatov nanj. Almi ga je uspelo spraviti na Češko, vendar pa so zaradi tega v Nemčiji prepovedali njena dela. Leta 1941 so jo nacisti poslali v zapor v Mariboru, vendar jo je moral Hitler na proteste njenih bralcev izpustiti. Bila je v hišnem priporu, dokler se ji ni posrečilo zbežati v Črnomelj, kjer se je pridružila partizanom. (Po nekaterih podatkih so jo tudi poslali v Dachau in naj bi se ji s poti posrečilo pobegniti k partizanom.) Od tam je odšla v Italijo in naprej v London (?). Po drugi svetovni vojni so ji oblasti v Celju vzele hišo, kupila si je skromno hiško na Pečovniku, kjer je z Leo živela v revščini. Umrla je zaradi tuberkuloze in raka na prsih. Pokopana je na Svetini. Etnografske predmete, ki jih je pošiljala domov s potovanj, hrani zdaj večinoma celjski muzej.