Prižgane sveče

Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Ljuba mami, nikoli te ne pozabimo. Počivaj v miru.

Kemija pedagoškega poklica gimnazijsko, sicer doma še prej mokronoško, vse do lepote odnosov -in nenadoma ugasne dih življenja. Pieteta slovesa, Danica, naj ti bo nova zemljica lahka!

Poslušamo te im te pogrešamo.

Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza … Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. Draga mami, neizmerno te pogrešam.

Najdražji.