Prižgane sveče

Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lest na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj. Mami, tako zelo te pogrešam.

Ko je srca bolečina prevelika se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni? Ljuba mami, pogrešamo te. Tako zelo nam manjkaš. Počivaj v miru.