Prižgane sveče

Viktorija tebi v spomin

Vse poti so večne, stare, vse gredo nasproti smrti. Vsem je na začetku rojstvo, vsak korak je večno nov. Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... Mami moja, pogrešam te.

Težko je pozabiti človeka, ki bil ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Mami moja, neizmerno te pogrešam.

Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar. V prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan. Ljuba mami, počivaj v miru.

Vikica, danes mineva 3 leta odkar si zadnjič uzrla v nebo. Ta tvoj iskren nasmeh, tvoj nežen dotik, tvoj angelski glas... Večno si in boš med nami.

Vedno sva govorile, sva revne samo da sva skupaj pa bo vse v redu. Zapustila si nas čisto prezgodaj in najlepši bo trenutek ko bova zopet skupaj. Pogrešamo te neizmerno mama, ata in jaz. Mavrica naj ti osvetljuje pot vsak dan na tvojem potovanju.

VIKI, tako zelo te pogrešamo......! Naj ti bo lepo, tam za mavrico!